Pri odstranjevanju podrtih dreves se gasilci največkrat srečamo z najtežjimi razmerami: napetim lesom in visečimi drevesi. Spodnje tehnike so osnova; zahtevna podiranja in viseča drevesa prepustite najbolj izkušenim in usposobljenim članom enote.
Napetost v lesu
Upognjen hlod ima na eni strani stisnjena, na drugi pa napeta vlakna. Pravilo je: najprej žagamo stisnjeno stran, nato napeto. Tako preprečimo, da bi se les razklal ali da bi stisnil meč.
Vlečna in potisna veriga
- S spodnjim robom meča (vlečna veriga) žagamo od zgoraj navzdol. Žaga se vleče proti lesu in je laže obvladljiva.
- Z zgornjim robom meča (potisna veriga) žagamo od spodaj navzgor. Žaga se pri tem potiska nazaj proti žagarju, zato jo moramo trdno držati.
- Zobata opora, naslonjena na les, deluje kot vzvod, zato žagamo z manj napora.
Prežagovanje hlodov
| Lega hloda | Nevarnost | Postopek |
|---|---|---|
| Na tleh | veriga zadene tla in se skrha | Žagamo od zgoraj skoraj do konca, nato hlod obrnemo in prežagamo ostanek. |
| Z oporo na enem koncu (previs) | hlod se prelomi ali razkolje | Najprej od spodaj do približno 1/3 premera, nato od zgoraj, da se reza srečata. |
| Z oporo na obeh koncih | hlod stisne meč | Najprej od zgoraj do približno 1/3 premera, nato od spodaj, da se reza srečata. |
Pri previsu so zgornja vlakna napeta in spodnja stisnjena, zato začnemo od spodaj. Pri hlodu z oporo na obeh koncih je ravno obratno.
Pri obvejevanju (kleščenju) so veje pogosto napete in lahko ob prerezu udarijo. Žagamo od zgoraj ali od spodaj glede na smer napetosti, pogosto malo z ene in nato z druge strani.
Napet les po vetrolomu
- Zelo napeto deblo ali veja ob prežaganju udari v smeri napetosti. Smer ni vedno očitna, zato napetost pred rezom skrbno ocenimo in stojimo zunaj smeri udarca.
- Napetost poskusimo sprostiti postopno, z več plitvejšimi zarezami, dokler se napetost ne sprosti.
- Pod visečim ali naslonjenim drevesom nikoli ne stojimo.
Podiranje drevesa
- Varnostno območje: v razdalji vsaj dveh dolžin drevesa ne sme biti nikogar; sosednji sekači naj bodo oddaljeni vsaj dve dolžini drevesa in pol.
- Smer podiranja določimo po nagibu in ukrivljenosti drevesa, razporeditvi vej, smeri vetra in ovirah.
- Okolico drevesa očistimo vej in podrasti ter pripravimo umik: poševno nazaj, približno 45° levo ali desno od nasprotne smeri padanja (okoli 135° od smeri padanja).
- Smerni zasek (kajla) na strani, kamor naj drevo pade: globok približno 1/5 do 1/4 premera, z veliko odprtino (proizvajalci priporočajo 60–80°). Vodoravni in poševni rez se morata stikati natančno v isti premici.
- Podžagovalni rez z nasprotne strani: v višini dna zaseka ali malo nad njim.
- Zlomnica (ščetina): debla ne prežagamo do konca. Neprežagan pas, debel približno 1/10 premera, deluje kot tečaj in vodi drevo v želeni smeri.
- Pri debelejših drevesih ali drevesih, nagnjenih nazaj, vstavimo zagozdo v podžagovalni rez, še preden ga dokončamo, in z njo drevo potisnemo v smer podiranja.
Zlomnice nikoli ne prežagajte do konca: drevo bi padlo nenadzorovano.
Nevarnosti
- Povratni udar (angl. kickback): če se zgornji del konice meča dotakne lesa ali druge ovire, žago sunkovito vrže navzgor in nazaj proti žagarju. Zavora verige (sproži jo sprednji ščitnik roke ali vztrajnost) verigo ustavi, ne prepreči pa sunka žage. Zato s konico meča ne žagamo ob ovirah in žago vedno držimo z obema rokama.
- Napeta veja ali deblo lahko ob prerezu udari.
- Deblo se lahko po prerezu zavali ali zdrsne, zlasti na pobočju; stojimo na višji strani.
- Padajoče drevo in veje lahko poškodujejo druge, zato mora biti varnostno območje prazno.