Gorenje je kemijska reakcija, pri kateri se gorljiva snov spaja s kisikom; pri tem nastajajo svetloba, toplota in negorljivi ostanki. Kdor razume, kaj gorenje potrebuje, razume tudi, kako ga ustavimo.
Trikotnik gorenja
Za gorenje morajo biti hkrati izpolnjeni trije pogoji:
- gorljiva snov — v trdnem, tekočem ali plinastem stanju,
- kisik — navadno iz zraka,
- toplota — dovolj visoka temperatura za vžig.
Če odstranimo katerikoli pogoj, gorenje preneha. Sodobni učbeniki trikotnik dopolnjujejo v tetraeder gorenja s četrtim pogojem — nemoteno verižno kemijsko reakcijo, ki jo prekinjajo nekatera gasila (npr. gasilni prah).
Oksidacija, popolno in nepopolno gorenje
Oksidacija je spajanje snovi s kisikom, pri katerem se sprošča več ali manj toplote. Poznamo biološko oksidacijo, oksidacijo brez plamena in oksidacijo s plamenom — gorenje.
- Pri popolnem gorenju je kisika dovolj; nastajata predvsem ogljikov dioksid (CO2) in vodna para.
- Pri nepopolnem gorenju kisika primanjkuje, zato nastajajo tudi strupeni ogljikov monoksid (CO) in drugi ostanki gorenja (saje, dim).
Prenos toplote
| Način | Kako poteka | Primer |
|---|---|---|
| Prevajanje (kondukcija) | skozi material | segreta jeklena nosilca ali cev vžge snov na drugi strani stene |
| Prestop (konvekcija) | z gibanjem plinov in tekočin | vroči dimni plini se dvigajo po stopnišču in širijo požar v zgornje etaže |
| Sevanje | z elektromagnetnim valovanjem, brez posrednika | goreča stavba vžge fasado sosednje stavbe |
Samovžig in eksplozija
- Samovžig je vžig brez zunanjega vira vžiga. Poznamo fizikalni, kemijski in biološki samovžig (npr. vlažno seno, v katerem delujejo mikroorganizmi).
- Eksplozija je zelo hitra oksidacija ali razpad, ki povzroči skokovito povišanje temperature, tlaka ali obojega.
- Eksplozivna zmes je zmes vnetljivih plinov, par ali prahu z zrakom, v kateri se gorenje naglo širi. Če se v prostoru naberejo hlapi vnetljivih tekočin, prostor prezračimo, ne uporabljamo odprtega ognja in ne prižigamo električnih naprav.
Načela gašenja
| Načelo | Kaj odvzamemo | Primer |
|---|---|---|
| Ohlajanje | toploto | voda |
| Dušenje | kisik | pena, pokrivalo, pesek, CO2 |
| Odstranitev gorljive snovi | gorivo | zapiranje ventila plina, protipožarna preseka v gozdu |
| Prekinitev verižne reakcije | verižno reakcijo | gasilni prah |
Dobro gasilno sredstvo je enostavno za uporabo, ima velik učinek pri majhni količini, je varno za gasilce in okolje, ne povzroča dodatne škode, deluje na čim več snovi in je poceni. Voda je najpogostejše in najcenejše gasilo: hladi in duši, lahko jo pretakamo po ceveh. Ni primerna za vse požare — glej razredi požarov in izbira gasila.
Faze požara v objektu
Požar v objektu poteka v štirih fazah: začetna, rastoča, razvita in pojemajoča. Kako hitro se požar razvije, je odvisno od gorljivih snovi in dotoka zraka; nevarne pojave v rastoči fazi opisuje članek flashover in backdraft.
Najpogostejši vzroki požarov
- človeška nepazljivost, malomarnost in namerni požigi,
- vroča dela (varjenje, rezanje) brez požarne straže,
- električna energija: preobremenitev vodnikov, dotrajana izolacija, kratki stik, statična elektrika,
- kemični vzroki: samovžig in druge eksotermne reakcije,
- naravni pojavi (strela) in gradbene pomanjkljivosti.
Preverite svoje znanje
- Katere tri pogoje mora izpolnjevati gorenje?
- Zakaj je nepopolno gorenje posebej nevarno za ljudi v stavbi?
- Na katerih načelih temelji gašenje? Za vsako navedite primer.
- Katere so faze požara v objektu?