Evropske plazovne službe (EAWS) uporabljajo enotno petstopenjsko lestvico nevarnosti proženja snežnih plazov. V Sloveniji plazovni bilten izdaja Agencija RS za okolje (ARSO). Stopnja velja za širše območje in višinski pas; dejanske razmere na posameznem pobočju se lahko precej razlikujejo.
| Stopnja | Ime | Stabilnost snežne odeje | Proženje |
|---|---|---|---|
| 1 | majhna | na splošno dobro sprijeta in stabilna | možno večinoma z veliko dodatno obremenitvijo na posameznih zelo strmih pobočjih |
| 2 | zmerna | na nekaterih strmih pobočjih le zmerno sprijeta | možno predvsem z veliko dodatno obremenitvijo; veliki spontani plazovi niso pričakovani |
| 3 | znatna | na številnih strmih pobočjih zmerno do šibko sprijeta | možno že z majhno dodatno obremenitvijo; mogoči so tudi spontani plazovi |
| 4 | velika | na večini strmih pobočij šibko sprijeta | verjetno že z majhno dodatno obremenitvijo; pričakovani so številni spontani plazovi |
| 5 | zelo velika | na splošno šibko sprijeta in nestabilna | pričakovani so številni zelo veliki spontani plazovi, tudi na zmerno strmem terenu |
Zmerna in znatna nevarnost nista nedolžni. Pri stopnjah 2 in 3 je v gorah največ ljudi, zato se takrat zgodi tudi velik delež nesreč. Pri znatni nevarnosti (3) so odločitve o izbiri pobočij ključne.
Kako beremo plazovni bilten
- Stopnja nevarnosti po območjih in višinah (npr. nad 1500 m znatna, nižje zmerna).
- Nevarna pobočja — lega (smer neba) in nadmorska višina, kjer je nevarnost največja.
- Plazovni problem — zakaj je nevarno: nov sneg, napihan (vetrni) sneg, obstojne šibke plasti, moker sneg ali drsni plazovi.
- Opis razmer in napoved razvoja v naslednjih dneh.
Nasvet: bilten preberite večer pred turo in zjutraj ponovno. Na terenu opazujte znake nevarnosti — sveže plazove, pokanje in »vmmf« zvok posedanja snežne odeje, napihan sneg — in bodite pripravljeni turo prilagoditi ali opustiti.
Na plazovitem terenu vedno nosite plazovni trojček in znajte z njim ravnati.